Zgodovina
ROJSTVO DRUŠTVA TER NJEGOVI ZAČETKI – Maja davnega leta 1888 je bila na pobudo takratnega kaplana pograjske fare, Janeza Hladnika, ustanovljena požarna bramba, njen prvi načelnik pa je bil Franc Rihar. Še istega leta so v Ljubljani kupili ročno brizgalno, graščak Urbančič pa je dal na razpolago prostor za vozove in ostalo opremo.
Leta 1889 so doživeli ognjeni krst, ko so prvič po ustanovitvi odhiteli na gašenje požara v Dvor. Pri Plet je treščilo v hišo. Že pri tem požaru so kljub uspehu ugotovili, da bi bila pri večjem požaru ena sama brizgalna premalo. Razmišljati so pričeli o nabavi še ene brizgalne in o gradnji gasilskega doma. Prava mala katastrofa pa se je zgodila v četrtek, 4. julija 1895, ko je na Šujici pri Dobrovi, po poročanju takratnega časopisa Slovenec (5. julij 1895), izbruhnil strašen požar, ki je zajel kar 30 poslopij. Ker v bližnji okolici še ni bilo gasilskih društev, so na pomoč poklicali pograjsko požarno brambo.
Kako silno delavni so bili prvi člani gasilske brambe, izpričuje prizadevno iskanje zemljišča, kjer bi stal gasilski dom. Izbrali so prostor, kjer še danes stoji stari gasilski dom. Z gradnjo doma so pričeli leta 1897. Z dograditvijo doma v letu 1898 gasilci niso dobili le shrambe za orodja, ampak tudi prostor za zbiranje in vadbo s pripomočki, s katerimi so se ob veliki požrtvovalnosti uspešno upirali uničujoči sili ognja.
Za vse intervencije v tem obdobju sicer nimamo podatkov, vemo le, da razen katastrofalnega požara na Šujici, k sreči ni bilo veliko hujših požarov. Kljub temu pa so leta 1909 v Zagrebu kupili še eno ročno brizgalno.
V katastrofalnih poplavah leta1924 in1926, ki sta terjali tudi človeška življenja, je bil močno prizadet tudi gasilski dom. Z nekaj podpore, predvsem pa s prizadevnim delom članov, je bil dom kmalu popravljen.
V tem obdobju se je društvo z razvojem tehnike opremljalo s sodobnejšo opremo. Tako so po daljšem odlašanju leta 1930 kupili voz za bodočo motorno črpalko, leta 1931 pa še motorno brizgalno, ki so jo 9. septembra istega leta tudi slovesno prevzeli.
ČAS MED 2. SVETOVNO VOJNO – Veliko materialno škodo je v letu 1941 društvu prizadejal italijanski okupator, ki je oropal ali poškodoval skoraj vso takratno opremo. Nepoškodovano je ostalo le tisto, kar je nekaterim članom uspelo odnesti in skriti na svojih domovih. Materialna škoda pa ni bila edino, kar je društvo utrpelo kot posledico vojne. Nenadomestljivo izgubo predstavljajo ljudje - člani, ki so v kruti vojni izgubili dragocena življenja. Prva svetovna vojna je iz gasilskih vrst iztrgala 12 žrtev, druga pa 22. Najbolj žalostno vlogo pa je moral naš gasilski dom odigrati v maju 1942. leta, ko je v njem čakalo smrt 14 domačinov, ki jih je obsodil okupator. Iz doma so jih odpeljali naravnost na streljanje v Srednjo vas.
ČAS PO 2. SVETOVNI VOJNI – Po vojni so se pričeli vključevati novi mladi člani in pod vodstvom prizadevnih veteranov pričeli urejati svoje vrste. V letu 1945 so že posodili novoustanovljenemu gasilskemu društvu Dvor ročno brizgalno. V društvu je manjkalo še nekaj opreme, gasilski dom je bil potreben temeljitega popravila. Ob 60-letnici leta 1948 je bil opravljen prevzem nove male motorke.
Tri leta kasneje so kupili ročno sireno in v letu 1951 sprejeli sklep, da se adaptira gasilski dom in dogradi tudi stanovanje. Društvo si je pomagalo z udarniškim delom, z zbiranjem prispevkov v denarju in v lesu, s prirejanjem zabav in veselic, kulturna sekcija pa je v ta namen uprizarjala igre. Adaptacija je bila končana naslednje leto. Pri tem delu je bilo opravljenih nad 1300 udarniških ur in nad 100 prostovoljnih ur s konjsko vprego. Leta 1955 je bila ustanovljena desetina v lesnem podjetju. Tudi ta desetina je delovala kot sestavni del društva. Ob tej priliki je društvo predlagalo, da se četa Setnik-Praproče osamosvoji in ustanovi svoje društvo, ker ima za to vse pogoje.
V letu 1957 je bila nabavljena električna sirena. To leto je bila pod okriljem društva ustanovljena gasilska četa Šentjošt. Naslednje leto je bil kupljen terenski avtomobil. Desetina v lesnem podjetju je imela že precej svoje opreme, manjkala pa ji je motorka. Tudi v društvu se je pojavljala potreba po močnejši prenosni motorki. Leta 1961 so prodali avtomobil, ker ni odgovarjal potrebam. Četa Šentjošt pride pod GD Horjul.
Ob slovesnem praznovanju 75-letnice leta 1963 je bil sprejem dveh motork Sora, ene za potrebe desetine lesnega podjetja in ene za matično društvo. Ob tem jubileju društvo razvije svoj prapor. V letu 1969 je bil nabavljen avtomobil, ki so ga predelali za potrebe gasilskega društva, torej ni bil takšen, ki bi služil izključno gasilcem. Iz zapisnikov občnih zborov PGD Polhov Gradec je razvidno, da so prvo sodobno motorno brizgalno vrste Rosenbauer dobili 1973. leta in le-ta se še sedaj uporablja na intervencijah in vajah.
Želja gasilcev je bila opremiti se z modernejšim orodnim avtomobilom, kajti gasilski kombi je bil že zastarel in ni bil najbolj primeren za prevažanje gasilskega orodja. Na tržišču so se pojavili novi gasilski avtomobili, v katerih je bilo gasilsko orodje prostorsko zelo dobro razporejeno in zelo hitro pri roki. Leta 1978 je bila ta naša želja uresničena.
Gasilci pa ne bi bili dobri gasilci, če ne bi imeli želja po modernizaciji z vsem tistim, kar nam je ponujalo tržišče. Že dlje časa nas je “žulil čevelj“ kako gasiti na samotnih hribovskih kmetijah, kjer v letnem času pogosto zmanjka vode. Z nakupom avtocisterne leta 1982 smo rešili dva problema:hribovskih kmetijam smo v letnem času stalno dovažali vodo, povečala pa se je tudi preventivna varnost. Z nakupom avtocisterne pa se je pojavil problem, kje shraniti le-to, saj gasilski dom, ki stoji nasproti avtobusne postaje nima dovolj široke dovozne poti, da bi lahko avtocisterno zapeljali v garažo gasilskega doma. V nas je začela tleti želja po izgradnji novega gasilskega doma.
Tako je leto 1987 že zaznamovano s pridobitvijo ustrezne dokumentacije za izgradnjo našega novega gasilskega doma. Ob stoti obletnici obstoja društva, leta 1988, se je položil temeljni kamen ter pričelo z gradnjo kletnih prostorov. V letu 1989 smo še bolj zagrizli v delo in rezultat je bil več kot odličen, saj smo v tem letu sezidali dom in ga pokrili, tako da mu dež in sneg nista mogla škodovati. V letu 1991 in 1992 se je nadaljevalo delo v notranjosti doma (napeljava električne in vodovodne instalacije, vodovodne kanalizacije, vzidava vrat in sanitarij) in gasilski dom je bil že toliko izdelan, da se je v letu 1992 opravila selitev gasilske opreme iz starega gasilskega doma v novega. Izdelava opornega zidu okoli doma se je pričela v letu 1991 ter dokončala v letu 1993. Od leta 1993 do leta 1997 je večina aktivnosti potekala na podstrešju gasilskega doma, kjer je v načrtu predvidena velika dvorana v izmeri 21,3 m × 12 m. Vzidava oken, izdelava tlakov, napeljava elektro- in vodovodne instalacije ter izdelava lesenega stropa je od gasilcev zahtevala kar 6777 prostovoljnih ur. Veliko prostovoljnih ur se odraža tudi v lepoti dvorane in vsi smo jo zelo veseli. V letu 1998 je bil poudarek na ureditvi okolice z asfaltiranjem dvorišča in zasaditvijo žive meje ter ureditvijo travnatega “dvorišča”. Pri vsem tem zgoraj omenjenem delu smo gasilci in gasilke žrtvovali 24 386 prostovoljnih ur. Istega leta, ob 110. obletnici delovanja društva, je bila slavnostna otvoritev doma, v uporabo pa smo dobili tudi novo vozilo GV-V2 Zastava.
Osnovni podatki
PGD Polhov Gradec
Polhov Gradec 12c
1355 Polhov Gradec
Uradne ure: vsak torek 19:00 - 21:00
Davčna: 68067542
Matična: 5260680000
TRR: SI56 0205 3001 7530 221 (NLB d.d.)
Kaj reči ko kličete 112?